15 let

Pri nakitu ni nič bistveno novega. Variacije na že videno. Zanimiv je ta prvi obesek, ki je sestavljen iz treh delov. Stranska delčka sta bila najprej mišljena za uhančke, pa mi je celota tako fajn skupaj zgledala, da sem kar takšnega pustila.


Drugi kompletek je tak oceansko moder, na fotki sicer bolj na zelenkasto vleče.


Pa še en poročni kompletek, narejen po lanskem vzorcu.


Ma sploh ne pridem na čisto, da bi začela s čim novim, ko so obstoječi kosi tako popularni, da moram ''kopije'' delat.

Itak pa bomo v sredo čez 14 dni že na morju, tako da bom z nakitkanjem počasi morala zaključiti. Kampiranje štiričlanske družine ni mačji kašelj. Priprave se bodo morale kar hitro začeti :)

Aja, pa še naslov :))) Danes imava s Petrom 15. obletnico skupne poti. Lepa številka, ni kaj ;)

Romantika

Na kaj vas asociira beseda romantika? Ljubezen, poletje, sončni zahodi, zasanjani sprehodi ... poroka ... šumenje morja :)

Da ne boste mislili, da sem ''nefimasto'' nakitkanje popolnoma opustila. Prijateljica me je prosila, naj ji izdelam zapestnico in uhančke za njen poročni dan. Želela je širšo zapestnico, to pa je bila tudi edina usmeritev, ki sem se je morala držati.

Najprej sem naredila klasično poročni komplet iz voščenih biserčkov, ovitih z žičko in skombiniranih z drobnimi perlicami. Uhančke sem za vsak primer naredila dvoje, saj je običajno fajn, če imaš vsaj nekaj za izbiro. Dodala sem malce temnejše biserčke, saj obleka ni snežno bela.

Pa mi moja žilica ni dala miru in naredila sem še en kompletek, tokrat s školjkami. Če že ne za poroko, je ravno pravšnji za morske sprehode, ko belina zažari na zagoreli koži.



Na koncu se je bodoča nevesta odločila za prvi kompletek z daljšimi uhančki, drugega pa mi je brez oklevanja spravila promet pri svoji sodelavki. Ostali so mi le eni uhančki. A ni to kul?

Poletni pasteli

Dva kompletka za tople poletne dni. Ja, še ena sprememba je pri mojem nakitkanju. Včasih sem delala samo ogrlice, zelo redko kakšne uhančke. No, zadnje čase so obvezni kompletki :)

Kompletki

Nakitkam in nakitkam, pa še kar ni videti, da bom kmalu nehala. Še januarja sem bila trdno odločena, da bom skromne fimo zaloge porabila le še za izdelavo stekleničk upanja. Daleč od tega, pripomočkov za delo je doma vedno več, naročila pa tudi pridno prihajajo. Tako pridno, da sem pred mesecem dni končno legalizirala moje ustvarjanje in na upravni enoti oddala papirje za osebno dopolnilno delo. Čez tri tedne že odhajamo na morje in do takrat bo še kar pestro :) Zdaj držimo pesti, da je poletje res odprlo svoja vrata, saj ne bi radi čofotali v vodi z 20-imi stopinjami.

Preizkušam tudi nove ''odprtokodne'' programčke za delo s fotkami in eden izmed njih je fajn, če imam do tri podobne fotke, pa jih lahko namečem skupaj.

Prva ogrlica je marmorna, ravnopravšnja za k jeansu. Na prvi fotki se lepo blešči, čeprav mi je bolj všeč na drugi, kjer izpade, kot da ni polakirana.


Lističi za pozlato so enostavni za uporabo, nakit z njimi pa zelo všečen. Naredila sem dva kompletka, pa so eni uhančki ušli od doma še pred skupinskim fotografiranjem :)


Danes bo sledila še kakšna objava, da se rešim narejenih zalog, tako da se še vidimo ;)

Štirideset

Ta srebrno-črna ogrlica je odšla kot darilce v ''skoraj zadnjem hipu'' za 40. rojstni dan. Majhna, a lepa pozornost za mamino sosedo. Predala jo je v ČB škatlici, ker jih ni nikoli preveč, sem naredila dve.


Ogrlica je sicer samo ena, če pa sem jo že slikala na dveh podlagah, vam pokažem obe fotki ;)


Lep začetek tedna vam želim, sonček bo!

Sestrica

Moja turkizna lepotička je dobila sestrico v temno vijolični izvedbi. Zraven sodijo še uhančki, saj jih zadnje čase tudi sama zelo rada nosim.


Menda bo čez vikend sončno in toplo, čeprav danes ravno ne kaže na kaj takšnega. Zato tudi hitim, če nas bo sonce res zvabilo ven, za nakitkanje ne bo časa.

Komplet, ki to ni

Malo smešen naslov, pa kaj morem, ko pa so zadnje čase moje objave tako mešane oziroma natrpane. Saj bi lahko vsak izdelek predstavila v svoji objavi, ampak ne vidim posebnega smisla v tem, zato jih namečem skupaj, pa čeprav si niso ravno v sorodu ;)

Na posebno željo sem naredila obesek v zeleni barvi, iz druge zgodbe pa so uhančki in zapestnica. Vsak kos je romal k svoji lastnici, tako da o kakšnem kompletu res ni ne duha ne sluha.




No, to je bilo včeraj, danes pa je odpotoval še čisto pravi kompletek v črno-beli škatlici.


Ni kaj, se kar težko dohajam zadnje dni. Saj bo, enkrat bom že prilezla na zeleno vejo.

Čisti užitek

Kje so časi, ko sva v kino hodila vsak teden? Videla sva skoraj vse, kar je prišlo na spored. Tudi slabi filmi so bili vmes, ampak včeraj je bil na vrsti eden izmed boljših.

Robin Hoodova zgodba je vsem dobro znana, že nekajkrat posneta klasika. No, zadnji film nam ga predstavi v novi luči, meni zelo všečni. Še posebej, ker ima glavno vlogo Russel Crowe, že od Gladiatorja eden mojih najljubših igralcev. Pravi dec :)))


In ne, tokrat ne nosi pajkic, ampak pardesetkilsko verižno srajco. Pod njo pa seksi telesce. Marsikatera bi bila rada lady Marion ;) No, tudi njej so namenili posodobljeno, ne več tako nebogljeno in deviško vlogo. Pa pojdite raje sami pogledat, ne bo vam žal!

Jaz sem res uživala prav vsako minuto in z veseljem ga bom še kdaj pogledala.

Od četrtka do sobote

Po klekljarskem projektu sem se končno lahko posvetila nakitkanju. Je nekaj deklet kar nestrpno čakalo na svoje kompletke. Dva dni sem gnetla, valjala, pekla, pa še malo brusila in lakirala. Polizdelkov je nastalo za en velik pekač, sedaj jih bom morala še sfiniširati v všečne kose nakita. Pri tem sem ugotovila, da bom morala biti pri delu s fimo maso bolj previdna in začeti redno uporabljati rokavice, saj je moj palec na desni roki boleče zacvetel. Očitno imam eno obliko alergije, ki se pokaže z v živo razpokano trdo kožo :(

Prvi trije kompletki so že pri novih lastnicah in vsak mi je po svoje všeč. Izdelave zapestnic sem se lotila prvič in priznam, da je z njimi kar nekaj dela. Končno sem si tudi omislila svedrčke za vrtanje luknjic v že pečene kose polija, držala sem naredila kar iz mase, ki se sveti v temi. Ha, ha, sedaj jih bom med neredom na mizi brez težav našla, samo luč bom ugasnila in zasvetili se mi bodo pred očmi :)))

Prvi kompletek je na črni osnovi s prelivajočimi se kovinskimi lističi.


Drugi kompletek je v tigrastih barvah ... zlata, bakrena in črna. Zraven sodi še škatlica.


Tretji je klasično črno-srebrn.


Danes je bilo na vrsti sobotno srečanje z dekleti v Velenju. Super smo se imele in moje baterije so spet polne. Za organizatorke sem sestavila tri ogrlice v mini škatlicah. Saj vem, da se sedaj večinoma podarja material za ustvarjanje, ker pa sem bila v Velenju prvič, sem se vseeno odločila, da prinesem nekaj svojega.

Za Urško zemeljski toni v bordo škatlici.


Za Natašo njej ljubi viola odtenki.


Za Lidijo umirjene barve v živahni škatlici.


Sodelovala sem v swapu fimo palčkov-malčkov. Priznam, da me je čas prehitel in sem jih izdelala v naglici, zato z njimi nisem zadovoljna. Vseeno sem raje naredila to različico, kot pa da bi se s swapa odjavila. Se bom prihodnjič bolj potrudila in si splanirala obveznosti, obljubim ;)


Naj se še pohvalim, da mi je bil žreb naklonjen in sem nova lastnica čudovite Urškine glinaste šatulje. Slikico sem si sposodila z njenega bloga, moja pa je srednja bela šatulja. A ne, kako je lepa :))) Urška, še enkrat hvala!

Trije tulipani in torta

Moj desetdnevni projekt je končno zaključen. Slika je pri slavljenki, ki je bila darila zelo vesela, tortica pa je bila tudi slastna.

Čeprav na sliki izgleda majhna, je slika velika 20×60 cm.


Deset dni je res minimum, ki ga potrebujem za izdelavo takšnih čipk. Hitreje ne gre. Zadnjih nekaj ur sem se morala že prav prisiliti, da sem sedela za mizo, po pravici povedano, sem imela vsega že vrh glave. Po dolgem času nisem utrgala nobenega kleklja, kar je tudi svojevrsten dosežek :) Oprema je pospravljena v škatli pod mizo in držim pesti, da bo tam ostala nekaj tednov. Bomo videli ;)

Ha, še odisejado z okvirjem vam moram zaupati. V Eurospinu so imeli v akciji super okvirje v različnih barvah lesa in v češnjevi barvi je bil ravno pravi zame. Natisnila sem papirce v originalni velikosti, pa so se izkazali za nekaj centimetrov prevelike. Ni problema, sem jih pomanjšala, da so lepo ''sedli'' v okvir in jih skupaj z njim odložila na vrh omare (da bom vedela, kje so, ko bom začela z delom).

No, to je bilo pred dobrim mesecem. Ko sem se pred desetimi dnevi spravila k delu, sem kot običajno potegnila pribor iz škatle, plastificirala papirce, ki so bili v škatli (!!!) in sklekljala obe vogalni čipki. Zanimalo me je, kako bo to izgledalo v okvirju, pa sem ga potegnila dol z omare. KATASTROFA! Kaj delajo na okvirju še eni papirci? O, ne! Pa kako sem lahko taka smotka?!? Klekljala sem na originalni velikosti. Itak, da čipke niso šle v okvir. To se je dogajalo v sredo ob pol osmih zvečer. Kaj pa zdaj? Tudi če bi na sredino dala pomanjšano čipko, bi bila dolžina še vedno prevelika. Da začnem z delom od začetka ni variante. Skupaj s čipkami in papirci sem se popokala v avto in v 20 minutah obredla Leclerc, Merkur, Obi in Rutar. V zadnjem sem imela srečo. In zdaj imam en okvir viška :)

Za podlago sem namesto rdečega žameta raje uporabila vlaknast papir, se mi zdi, da je prav zanimiva rešitev. Obrobo sem izrezala iz reliefnega papirja z drobnimi listki.


Da pa ne bi slučajno prehitro končala z delom, sem dobila še naročilo za slastno rojstnodnevno torto. Naredila sem čokoladno z višnjami. Hotela sem pofotkati še odrezan kos, pa smo bili preveč neučakani za degustacijo. Tako je tukaj le fotka cele torte.


Ob koncu se vam le še zahvalim za vaše lepe komentarje, ki mi vlivajo toliko vzpodbude in pozitivne energije tudi takrat, ko je primanjkuje.

Za intermezzo

Klekljanja imam počasi že dovolj. Še nekje pet ur dela je pred mano, pa bodo čipke pripravljene za v okvir.

Včeraj sem med hlajenjem klekljev naredila šatuljo za nakit. Podobno sem enkrat že naredila, pa je bila naročnici tako všeč, da je želela podobno. Nekaj tega romantičnega papirja še imam in verjetno je najbolje, da naredim še dve, mogoče tri podobne škatlice. Oblečena je tudi notranjost, vendar je nisem še enkrat fotografirala, pogledate si jo lahko tukaj.

Malo papirčkaste pavze je prav prijalo, je res, da ti takrat ko delaš eno stvar, diši vse kaj drugega, kot tisto, kar imaš v delu :)


Še hrbtna stran šatulje. Velikost je 10×13 cm, z višino 5,5 cm.

Klekljarski teden ... nadaljevanje

Priznam, da sem kar utrujena. Tole brzinsko klekljanje ni hec. Še trije dnevi dela so pred mano, potem pa že komaj čakam, da se lotim še česa drugega.

Naslednjič vam pokažem dokončano sliko, prav lepa bo :)

Klekljarski teden

Spet se mudi. No, tako grozno sicer ne, zaenkrat uresničujem vse po načrtu, samo kaj nepredvidenega ne sme priti vmes. Delam namreč sliko, ki bo sestavljena iz treh čipk; dveh vogalnih tulipanov in enega sredinskega. Prvi vogal mi je uspelo naklekljati v dveh dneh, sedaj je v delu drugi in prav fajn je, ker so luknjice za bucike že našpikane.


Pred tem pa mi je uspelo dokončati angelčka, ki bo šel za darilo kot spomin na prvo obhajilo. Tokrat ni všit v platno, kot sta bila prva dva, ampak je le na enostavni modri podlagi.


Vleče pa me v nakitkanje in to fuuul. Čaka me nekaj novih pripomočkov za delo, pa jih tudi pogledati ne smem, dokler čipke ne bodo končane. Šment! Dobra stran tega pa je motivacija za hitrejše delo. Komaj čakam :)