Že videno - 2. del

Uf, pa mi je končno uspelo vsaj nekaj pospravit v predalček ''narejeno in oddano''.

Ta teden sem se lotila brzinskega klekljanja in križkanja. Ja, itak mi gre najhitreje takrat, ko teče voda v grlo :) Ni kaj, te mini vrtnice so popularne, prav tako križkane nogice, gotovo bodo nastale še kakšne.



In da ne pozabim; hvala vam, da tako pridno zahajate v mojo ustvarjalnico ... nabralo se je že 15.000 obiskov :)

Že videno

Bom čisto kratka. Če že objavljam vse moje izdelke, naj bo tudi tale rjavo-zlata kvačkanka med njimi. Pa čeprav sem podobne že delala.

Odšel je Gozdni Joža

"Rad bi bil spet jaz. Živim za dan, ko bom spet zažvižgal v tišino, kot milo zapoje ptica, ki začuti, da je spet na prostosti. Življenja se zopet zaveš, ko ostaneš brez njega ...''

Med gorami je ostal še eden od odličnih slovenskih alpinistov, vendar edini, ki sem ga tudi v živo videla. Verjetno se mi je tudi zato toliko bolj vtisnil v spomin. V zadnjih dneh sem držala pesti in verjela, da mu bo uspelo tudi tokrat. Žal ni šlo ...

Zbogom Tomaž.

Snežko snežak

Snežko snežak avtorice Rachelle Anne Miller je eden od mojih najljubših zimskih motivov. Že lansko leto sem pri Simoni nahrčkala nekaj odtisov, pa takrat niso prišli vsi na vrsto, naredila sem le dve darilni vrečici in dve enostavni voščilnici, potem pa je bila zimska sezona že mimo.


Letos sem se odločila, da malo počistim svoje zaloge in najprej sem se lotila Snežkov. Papir v božičnih barvah sem prav tako še imela v škatli in lahko se pohvalim, da sem, razen parih majhnih koščkov, porabila vsega.




Odtise sem barvala z akvarelnimi barvicami v obliki vodenk. Te so na svojo ponovno uporabo čakale kar nekaj časa. Kupil mi jih je že pred leti moj dragi in takrat sem malo eksperimentirala z njimi, potem pa jih pospravila v škatlo. Za te snežkote so se izkazale ravno pravšnje, da sem jim dala le pridih modre barve.

En odtisek je ostal pobarvan še od lanskega leta in je dobil mesto na modri voščilnici.


Pa še teta Snežakova, vsaj mislim, da jo je tako lansko leto poimenovala Sonja.


Ker lani moj blog še ni zaživel, vam pokažem še fotki darilnih vrečic. Primerne so za kakšno drobno pozornost, par čokoladic, bombončkov. Še link za njihovo izdelavo :)

Mehko postlano

Prijatelj Sašo je v ponedeljek praznoval rojstni dan. Ponavadi imam pri izdelavi voščilnice za moškega grozne dileme, kako jo sestaviti, da mi bo všeč, pa da bo še vedno moška. Tokrat se s tem nisem obremenjevala. Odtis z mačkonom je res posrečen in dodatki, ki so zraven, so kar padli skupaj. Saj zaradi par rožic tudi moški ne bodo padli v nezavest. Barvala sem z akvarelnimi barvicami (vodenkami), ki mi jih je že kar nekaj let nazaj podaril moj dragi. In bom še, je prav fajn packati s čopičem.

V zaostanku

Res je, v zaostanku sem z mnogo stvarmi. Zaradi marsikatere imam tudi slabo vest, pa upam, da bom kmalu vse spravila v red.

No, eno leto časa še imam, da dokončam moj študij, preden mi propade to, kar sem naredila do sedaj. Torej to pomeni, da bom morala zanemariti moje internetne ''hobije'', tole mojo ustvarjalnico in še marsikaj drugega, če bom hotela naštudirati še teh nekaj izpitov in pripraviti diplomo :( Kriza.

Čaka me tudi klekljanje parih miniaturic, ki bi morale biti narejene že konec oktobra, pa me je nezgoda z mojim kolenom tako iztirila, da sem po enem mesecu in dveh dneh šele danes lahko spet sedla za volan. Mislila sem, da bom v času, ko bo morala noga počivati, ustvarila tono materiala, božične voščilnice, pa ne vem kaj še vse. Ja, seveda, rezultati so v spodnjih objavah in ni jih veliko. No, k sreči je moja fizioterapevtka super ženska in po štirih dnevih terapije sem z napredkom zadovoljna. Zdaj lahko normalno sedim in prikrevsam navzgor po stopnicah z uporabo obeh nog, navzdol sicer še vedno tancam samo po desni :)
Da bi šla z mojima nadebudnežema sama na sprehod so še vedno le sanje, ker ju niti slučajno ne ujamem, če mi uideta naprej :) No, ampak vsak dan je bolje :)

Končno sem se odločila in resno začela z ločevalno dieto. Sicer so pred nami prazniki, ampak sem trdno odločena, da ne bom podlegla božičnemu kulinaričnemu vzdušju. V omari me čaka nekaj parov kavbojk, ki bi jih naslednje poletje rada spravila nase. Pa tudi kakšno krilo bi bilo fajn spet obleči. Motivacije mi ne bo zmanjkalo. In glede na to, da v nasprotju s prejšnjimi prebliski vztrajam že šesti dan, mislim, da mi bo uspelo.

Pa še zadnji zaostanek ... prijateljica mi je v popravilo prinesla dve ogrlici. Ker sem imela material že razvlečen iz škatle, sem ji naredila še eno novo. Poli obesek je narejen čakal že od konca pomladi, ko sem preizkušala odtise štampiljk. Za takšno enostavno ogrlico je ravno pravi. Nekaj koščkov na to vižo še vedno čaka v škatli, kdaj bo prišel njihov čas. Enkrat bo. V zaostanku so že, tako ali drugače :)